Spletni prevaranti iz Nigerije v recesiji še bolj zagnani
Nepridipravi poskušajo z goljufijami pridobiti denar od ljudi tudi takrat, ko ga ti pravzaprav nimajo dosti kot npr. v časih gospodarske krize. Za to je potrebno le malo več vztrajnosti, ni pa nemogoče. O tem in drugih stvareh iz nigerijskega podzemlja so v zanimivem intervjuju spregovorili 24-letni nigerijski prevarant Banjo in njegovi sopajdaši.
Nigerijski prevaranti v času recesije še bolj aktivni. (Vir: motivatedphotos.com)
Nigerija je v zadnjih letih pridobila slab sloves zaradi spletnih prevar, ki ciljajo predvsem na Američane in so v času gospodarske krize v porastu. Američani so po mnenju nigerijskih nepridipravov lahek plen, saj letno po tej poti izgubijo na stotine milijonov dolarjev, med recesijo pa so postali še bolj naivni.
Nigerijski prevaranti se po številu uvrščajo takoj za Američane in Angleže. Storilci so večinoma brezposelni mladi moški, ki se učijo eden od drugega, pogosto kot vajenci v kartelom podobnih organizacijah, brezžični splet pa jim je omogočil, da so se iz spletnih kavarn preselili v svoje domove, kjer lahko nemoteno pošiljajo goljufiva e-sporočila.
Ena izmed najbolj znanih prevar, ki izvirajo iz Nigerije in so postale že del nigerijske popularne kulture, se imenuje Nigerian 419 scam, prevaranti pa so znani pod imenom yahoo-yahoo boys. Zanašajo se na pohlep ljudi, ki jih skušajo prelisičiti z lažnimi zadetki in nagradami ali pa obljubljajo, da bodo v zameno za manjši birokratski prispevek prejeli del bogastva pokojnega diktatorja. Žrtev ali nigerijsko maga, pogosto spozna prevaranta tudi prek zmenkov, kasneje pa se izkaže, da oseba potrebuje denar. Najbolj prefinjene in donosne pa so podjetniške prevare, ki ponujajo poslovne priložnosti v tujini in kjer lahko s pomočjo zrežiranih sestankov od investitorjev pridobijo tudi milijonske zneske.
Ena izmed priljubljenih Banjovih prevar s katero zasluži tudi do 60.000 dolarjev mesečno, je razpečevanje ponarejenih čekov podjetij, ki jih njegovi tuji sodelavci razdelijo ljudem. Dobitniki nato čeke unovčijo in sredstva nakažejo enemu izmed Banjovih sodelavcev. Ko banka čez nekaj dni spozna, da ček nima kritja, mora žrtev dati denar iz svojega žepa.
Povprečen nepridiprav lahko mesečno zasluži okoli 30.000 dolarjev, vendar so se zaradi gospodarske krize dohodki močno znižali, zato je konkurenca med prevaranti postala še močnejša. V težkih časih pa se nepridipravi zatekajo tudi k vuduju.
Pristojne nigerijske institucije izvajajo cybercafe racije in s pomočjo najnovejše programske opreme pregledujejo sporočila poslana iz Nigerije, vendar kljub temu ne morejo zajeziti porasta prevar prek e-sporočil, problem pa se nahaja tudi v organizaciji države, saj tudi nekaterim nigerijskim uradnikom ni mogoče zaupati.
Vir: WashingtonPost
